Skupina raziskovalcev z državne univerze UC San Diego je razvila par "4-D očal", ki uporabnikom omogočajo, da se fizično "dotaknejo" grozečega predmeta na filmskem platnu.
4-D očala so bila razvita na podlagi študije nevroznanstvenikov za preslikavo možganskih področij, ki združujejo vid in dotik prikazanega predmeta ter podpirajo zasnovo zaznavnega in nevronskega mehanizma večsenzorične integracije.
Raziskovalci so povedali: "Napravo je mogoče sinhronizirati z zabavnimi vsebinami, kot so filmi, glasba, igre in navidezna resničnost, da prinese izjemne večsenzorične učinke blizu obraza in izboljša občutek prisotnosti"
Nadalje opisano v spletnem članku, objavljenem 6. februarja v reviji Human Brain Mapping Ruey-Song Huang in Ching-fu Chen, nevroznanstvenika z Inštituta za nevronsko računanje UC San Diego, in Martina Serena, nekdanjega predstojnika za neimaging na University College London in nekdanji profesor na UC San Diego, zdaj na državni univerzi v San Diegu.
"S svetom okoli sebe zaznavamo in komuniciramo z več čutili v vsakdanjem življenju," je dejal Huang, prvi avtor prispevka. "Čeprav objekt, ki se približuje, lahko pri opazovalcu ustvarja vizualne, slušne in otipne signale, jih je treba ločiti od preostalega sveta, ki ga je William James prvotno barvno opisal kot" cvetočo brnečo zmedo ". Da bi zaznali in se izognili grozečim grožnjam, je bistveno vključiti in analizirati večsenzorične preteče signale v prostoru in času ter ugotoviti, ali izvirajo iz istih virov. "
Med eksperimentiranjem subjekti analizirajo subjektivno koordinacijo med grozečo kroglo (simulirano v navidezni resničnosti) in zračnim napihovanjem, dostavljenim na isto stran obraza. Ko sta bila prihod gibanja žoge in zračni vdih skoraj sočasna (z zakasnitvijo 100 milisekund), je bilo ugotovljeno, da je zračni vdih popolnoma v nasprotju z zagroženo žogo. Medtem ko sta bila z zakasnitvijo blizu 1000 milisekund, dražljaja prepoznana kot ena, na primer, če bi nekdo prešel ob obraz in ustvaril malo vetra.
Z uporabo funkcionalnega slikanja z magnetno resonanco ali fMRI v eksperimentih so znanstveniki v randomiziranih dogodkih na drugo stran obraza vključili taktilne, samo vizualne, taktilno-vizualne sinhronizacijske in taktilno-vizualne sinhronizacijske dražljaje. Na ducate možganskih predelov se močneje odzove na lateralizacijo multisenzoričnih dražljajev kot na lateralizirane nesenzorične dražljaje, odziv pa se je še okrepil, ko so multisenzorični dražljaji v zaznavni sinhronizaciji, o čemer so poročali znanstveniki v prispevku.
Raziskavi so pomagali Nacionalni inštitut za zdravje (R01 MH081990), nagrada Royal Society Wolfson Research Merit Award (Velika Britanija), Wellcome Trust (Velika Britanija) in štipendija programa UC San Diego Frontiers of Innovation Scholars.